Redke
so dane
poti popeljane,
preko
katerih ni vsakomur it,
nosijo
rane,
vendar
z njih ostane,
karkoli
že, da gre s časom še bit…
Tam,
kjer gre čreda,
uhojeno
zgleda,
tam res
ničesar ni, da bi iskal,
prah se
razpreda,
in
blato, seveda,
biser
noben ni brez muke nastal…
V glasu
večine
pot le
premine,
ne da
dospela v svetlejše bi dni,
ni med
spomine
brez
pekočine,
ki le
samotna jo steza rodi…
Redke
so dane,
ki niso
zlagane,
tudi če
čas jih svoj čas ne prizna,
s
trnjem postlane,
z
odporom obdane,
a kaj,
prav vsaka od njih le velja…
Ni komentarjev:
Objavite komentar