Krog za
krogom se razpleta,
v prvem
vse si, v drugem nič,
v
tretjem zgodba je ujeta,
v njej
pa skrit je cel hudič…
V
četrtem pota stara,
v petem
pa si že na tleh,
v
šestem sonce je utvara,
sedmi
bije po zobeh…
Krog za
krogom iste slike,
isti hodec,
ista smer,
druge
ni, od te, razlike,
ni
rešitelja nikjer,
se v
prejšnjih je prikazal,
kakor
čudež nek z neba,
a odnos
mu je nek skazal,
da se v
krog več ne poda…
Ni
nikdar iz kroga priti,
kadar glava
rep drži,
le vse
globje je toniti,
dan za
dnem se težji zdi,
ni
rešitelju več dano,
bil je
dobro izigran,
noče
upat več v zlagano,
pa
pogled – obrne stran.
Ni komentarjev:
Objavite komentar