Ne gre,
se, na žalost, ne da,
graditi
in hkrati rušiti,
zastavljati
pot do neba,
obenem
v blatu toniti…
Ne gre,
se, na žalost, ne da,
odrivati
in zbliževati,
kjer ni
niti mrve srca,
zaman
tam srce je iskati…
Ne gre,
ni je takšne moči,
ki sebe
odpravi, izniči,
ne
zmore v različne smeri,
če
tvori, potem ne zmaliči…
Ko dan
je, takrat je svetlo,
svetloba
se v noči poleže,
ne gre,
v ljubeče oko
odpor
še za hipec ne seže…
Ne gre,
se, na žalost, ne da,
sočasno
na dveh koncih biti,
rad
vzamem toplino srca,
brez
nje pa drugam ti je iti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar