Kje sem
bil? Nikjer.
Kaj
dosegel? Ničesar.
Le
pisal, in pisal, in pisal… nekaj malega prevedel.
V
zgrešeno povsem svojo hodil sem smer,
in pa,
neuspešno, z neba zvezde stresal…
Zato,
da bi samega sebe zavedel,
češ da
mi je dano
življenje,
v zvezdah sejano…
Kakopak
za šalo,
vsaj malo.
Kaj sem
imel? Kar sem razdal.
Kam sem
dospel? Bom, tja, kot vsi.
Vedno
iskal sem, iskal in iskal… najdeno obžaloval.
Raje,
kot da bi jemal, sem dajal,
se veselil
vseh iskrenih dlani,
in –
sem dognal več kot smeti bi znal…
Včasih
je bolje, če ostane pokrito,
biti v
temi biti zna čudovito!
Kakopak
za šalo,
vsaj malo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar