Resda
težave so tisto polnilo,
ki zmore
dati življenju pomen,
brez
vseh zapletov le-to bi minilo
zlahka,
in prazno povsem…
Na prav
vsakem koraku vsakdanje,
tu in
tam težja se zdi,
včasih
pa neka popelje v spoznanje,
da prav
povsod dano ni…
Vsaka
razrešena le moč poraja,
žene,
veselo bodri,
takšna
pa, ki dolgotrajno vztraja,
skuša,
ko voljo šibi…
Zmorejo
nam ogledala držati,
kaj zmoreš
z njimi, kako,
če se
učiš, moč je lažje ravnati,
veš
kje, če sploh, ti bo šlo…
Resda
težave so vse v boljša pota,
resda poseben
namen jim je dan,
a pod
korak se preveč mi jih mota,
zlahka
bi nekaj potisnil jih vstran!
Kot bi
jih prosil, tako me pestijo,
kaže,
da sem bolj zabit,
v
sokrata me spremeniti želijo,
češ še
se moraš učit…
Meni
pa, včasih, priznam, ni do uka,
jih je
preveč, ki »vedo«,
raje
bi, da mi življenje ni muka,
vsaj za
kak dan naj gredo…
Resda
težave so takšne narave,
da znajo
vodit še dlje,
a meni
ni do vesoljne daljave,
raje bi
tu da ne žre…
Dajte,
težave, za hipec, vsaj malo,
nehajte,
prosim, učit,
se na
tem svetu ne bo nič poznalo,
če bom
umrl zabit!
Ni komentarjev:
Objavite komentar