Up na up, na prazen kup

Up res čudna je zadeva.

Včasih nosi, in ti znese,

včasih pa sploh ne okleva,

le zastoka in podre se…

 

Up gradi. Kar dvom poruši.

Če ni upa, ni podreti.

Resda žalostno je v duši,

a bolj varno je »živeti«…

 

Up obarva. Dokler sije.

Žal zvečine obledi.

Že takrat, ko plaho vzklije,

štrene mešati hiti.

 

Ni zloveščega bolj strupa,

da je le dovolj močan,

kot je up, ki v prazno upa,

v prazno, in povsem zaman!

 

Up gradi, kar dvom podre.

Pa čeprav je dvom osnova,

prek katere pot dospe

v spoznanja neka nova.

 

Up na up, bolj prazen kup.

Kjer iz rok ni poroditi,

tam v nemoči kalup

žene bolj in bolj toniti.

 

Bojda zadnji je, ki mre.

Bojda vselej se prikaže.

Tam, kjer v glavo nič ne gre,

in se up lahko ji laže?!

 

Res je, upati ni greh.

Zgolj, večinoma, zgrešeno.

Zaboli na trdih tleh,

če je prej bilo vzneseno.