Tvoje me boli

Ko bi znal ti pomagati, bolj, kot mi uspeva,

bi trenutka ne okleval, tvoje me boli,

res, drugače kakor prej je, družno več ne smeva,

vsaj tako ne, kot, v daljavi, tisti skupno si želi…

 

Ko bi znal ti pomagati, skozi vse težave,

kot nekoč, ko še imela drug sva drugega,

zdaj podobe neke tuje, in povsem neprave,

včasih pa še s tal sva zmogla, vse tja do neba…

 

Ko bi znal ti pomagati, tvoje je boleče,

čutim vsak trenutek muke, a sem brez moči,

ni v pomoč mi, ne v uteho, vse, kar je želeče,

tu, brez tebe, tam, v daljavi, si brez mene ti…

 

Ko bi znal ti pomagati, sebi bi pomagal,

v tvojem smehu moje sonce bi si našlo pot,

up še tli, mu ne pustim, da hitro bi omagal,

da poda se med ostale, v kup neštetih zmot…

 

Ko bi znal ti pomagati, ko bi dovolila,

vem, da biješ boj težaven, da ti ni lahko,

čas pa grize, nezadržno, je strašanska sila,

kar vzame, to nikoli vrnjeno ne bo…

 

Ko bi znal ti pomagati, me, s teboj, boli,

vse bolj neke skupne sanje izza hrbta zrem,

dobro ni, nemoč razjeda, vedeti ji ni,

če mi dano bo uspeti, preden v konec grem…