V moji bližini?!

Prav čudno v tvojem svetu sveti,

kot da bi te razklalo,

povej, je sploh moč razumeti

vse to, kar je nastalo?!

 

Želiš si biti v moji bližini,

obenem me v daljo odrivaš,

trenutek vsak tvoj nekaj hlini,

za hrbtom neštetosti skrivaš…

 

Želiš si biti v moji bližini,

a daleč te, daleč odnaša,

dodajaš vsak dan bolečini,

te v tem prav nihče ne prekaša…

 

Želiš topliti me, ogreti,

dejansko pa komaj me gledaš,

ti dano ni me sploh objeti,

ob meni kot tujka posedaš…

 

Želiš do konca me čutiti,

a stežka kak hip mi posvečaš,

vse druge zmoreš veseliti,

četudi jih komajda srečaš…

 

Ti moja nežnost dušo čuva,

da dano ji sploh je živeti,

a v meni dvom nenehno kljuva,

mar zmoreš sploh dušo imeti?!

 

Prav čudno v tvojem svetu sveti,

edini sem grel ti življenje,

zdaj vse, kar zmoreš mi početi

je to, da mi zbujaš trpljenje!