Želje

Številne so želje v življenje bujene,

pokopljejo, če jih ne znaš vrednovat,

če vse se izpolnijo, vredne ni ene,

brez ene pa ni ti življenja spoznat…

So plahe, pogumne, so tihe, kričeče,

so kratke in takšne, da konca jim ni,

korak bi hitel, ko za njimi ga vleče,

pred njim se ponuja, za njim pa stopi…

Le redka ostane žareča, pojoča,

takrat, ko enkrat jo v naročju držiš,

in z njo ne pojavi praznina se žgoča,

ker to, kar želel si, dejansko živiš…

 

V tvojo smer želja se moja podaja,

nekoč že okušat sem njeno moč smel,

a bolj se podaja, le bolj me razkraja,

in manj vem, če bom sploh dospeti kam smel…

Saj ni, da gre v prazno, v popolnoma prazno,

obenem pa ni je v vzpodbudo imet,

še vedno dovolj, in preveč je opazno,

da tebi nevreden je čas nekih let…

Bolj malo pomaga, da vem, da je skrito,

nekje prav globoko, nekje prav na dnu,

ko je v nedostopno ravnanje ovito,

se želji je bati, da šla bo po zlu…

 

Številne so želje v življenje bujene,

se meni dodobra je skrčil njih svet,

prav tista do tebe od vseh najbolj žene,

a ti prav hitiš ji vse upe podret…