Ob
strugi sem hiško postavil.
In
drevje zasadil, in njivo zoral.
Še
nekaj ovčic sem nabavil,
in delal,
in gledal, in se radoval…
Je voda
vso rast mi pojila,
ničesar
ne da se brez nje,
a
nekega dne je vzrojila,
zdivjala
prek svoje stezé…
Odnesla
je hiško, drevesa,
in njivo,
ovčice, v noč,
na
koncu nje divjega plesa
nič več
ni bilo kot nekoč…
Brez
vode ne da se obstati,
v njej
se živetje rodi,
vendar,
kadar krene jemati,
vzame,
kot vzela si ti…
Mi z
vodo je lažje ravnati,
postavil
bom hiško bolj vstran,
kako mi
v nek jutri bo znati,
ko
danes povsem je zlagan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar