Mavričen zaklad

Baje je na koncu mavrice zaklad.

Ne vem, priznam, mi ni verjeti!

Ko sem jo smel imeti rad,

je mavrično bilo živeti!

Ko pa se mavrice je lok izpel,

ničesar več nisem imel…

 

Na koncu vsega – ničesar ni!

Še konec se, v hipu, razblini.

Ostane praznina, ki vneto boli,

ostanejo ti tudi neki spomini…

V mavrici je razigrano nebo,

zaklada pa ni niti za, ne pred njo.

 

Naj išče pod njo, komur s tal ni dognati,

kaj mavrica zbuja, kaj mavrica da.

Ni vsem, kar imela sva midva, spoznati,

ker mavrica redko, res redko obda…

Se mavrica zmore takrat razodeti,

ko dva sta, ki znata svoj eno ogreti!