Zaupanje

Zaupanje vrednost je, da ji ni para,

preredko kdaj skaže priložnost se zanj,

vsaj tam, kjer poštenje je plehka utvara,

odvisna od varnosti, pričakovanj…

 

Kjer moč je iskreno, potreba je, nuja,

kako bi drugače sploh gledal v oči,

a tam, kjer se v laž še za hip ne zamuja,

tam slej ko prej pade, svoj čar izgubi…

 

Če gledaš pod prste, se daš v biriča,

preverjaš po dolgem, in dvom te kazi,

ker dvom le greni, brez prestanka te biča,

le gloda, in vrta, nikdar ne zaspi…

 

Prav rad sem verjel, in prav rad sem zaupal,

in še bi, v neskončnost, ko ne bi spoznal,

da v prazno sem sanjal, da v lažno sem upal,

na koncu v neštetih laganjih pristal…

 

Zaupanje naj bi bilo pot vodeča,

pa ne kot neumnost, ki vsemu naseda,

vendar ni mu dana ta moč, takšna sreča,

da v obče bilo bi kaj več kot beseda…