V mojem svetu

Moj svet je v prsih. Ne pol metra nižje.

V njem si lahko, četudi sploh ne veš.

In ko si notri, ne moreš biti bližje,

ne glede na to, kam po svetu greš…

 

V moj svet ni odprtih poti. Redkim vanj je dano.

Jaz dam jih vanj, če jih prepoznam.

Ni v mojem svetu sprijeno, zlagano,

že raje manj, a dobro vsaj imam.

 

Ker v njem ni gneče, je dovolj topline.

Bolj kot jo dajem, več imam moči.

Le s težko muko kdo v njem premine,

četudi dolgo ga zares več ni…

 

Se zna zgoditi, včasih se dogaja,

že bolj kot čudež, z jasnega neba,

da se nekdo, ki dolgo že odhaja,

odreši varstva mojega sveta.

 

V tem mojem svetu neke ni zabave,

in prav nič takšne, ki je običaj,

v njem le dušne, čiste so narave,

ko enkrat padeš, ni te več nazaj…

 

Moj svet je v prsih. Stroge vanj so meje,

ne dajo zlahka, so vse do neba,

pa kaj, če drugim zanj ni, meni šteje,

imam le to, kar svet, ta, moj, mi da!