Prednočna

Polje zoreče se v soncu zlati,

vetrič nalahno ga boža,

znala hraniti nekoč mi dlani

tvoja svilena je koža…

Ziba, nalahno, ob klasu se klas,

ni mu v plesu zastati,

nekdaj s poljubi prek tvojih sem las

sanjam znal pot tlakovati…

 

Tone, v daljavi, nek dan v spokoj,

zvezdam hiti čas predati,

manjka pred noč zdaj poljub vsak mi tvoj,

da mi je lažje zaspati…

Včasih z menoj na dotik, na objem,

znala tja k zvezdam sva zreti,

zdaj pa le vetrič ostal je, da v njem

zmorem spomin nek ujeti…