Vem, vselej vem…

Vem, vselej vem, o tem, kam grem,

do točke, kjer izginem,

tako je dano vsem rečem,

pa tudi jaz preminem,

in iščem si čistejšo pot,

ker šteje mi kako,

kako odhajati od tod,

da manj smrdelo bo…

 

Vem, vselej vem, izbor je dan,

ga vsak korak ponuja,

da čas mi lepše bo postlan

ni meni, zame nuja,

le enkrat zmore se živet,

zato je treba znati

čim manj s seboj zasmrajat svet,

čim lepše zanj ravnati…

 

Vem, vselej vem, imam oči,

da lažje bi se dalo,

a potlej moje bi nravi

za ščepec ne ostalo,

vem, vselej vem, pa kaj zato,

saj nisem gnal iz štale,

nič vrednega nikdar ne bo

brez duše, brez morale!