Škoda je…

Kadar propada, tisto, kar je sijalo,

kar je kazalo dušo in srce,

in je kazati silovito znalo,

tako močno, da še bolj sploh ne gre…

je škoda, takšna, da prav vse boli.

 

Kadar propada, tisto, kar je grelo,

ko ti vedrilo je preko neba,

da upi, sanje, vse je zažarelo,

da ni ničesar, kar močneje zna…

je škoda, takšna, da se svet gasi.

 

Kadar propada, tisto, kar je v tebi,

kar vate so peljale ga poti,

kar samo prav nikdar pustilo ne bi,

da obledijo, v žalosti, oči…

je škoda, takšna, da še večje ni.