Spontana

Spontano je dospel nov dan,

okleval nič, premišljeval,

potisnil včeraj nekam vstran,

da bi za jutri tlakoval…

 

Spontano se planet vrti,

le os se vse bolj mu poveša,

ni vrag, v spontanosti zdrži,

dokler do konca ne opeša…

 

Povsem spontane so željé,

z neba med rebra, kakor pride,

spontano, včasih, zažive,

spontano kdaj jim moč poide…

 

Spontane mnoge so poti,

čim lažje so, bolj vleči znajo,

spontano, zlahka se godi,

da kvarijo, in da pacajo…

 

Spontano je imeti rad,

podpirati, svetliti, greti,

spontano toneš v prepad,

ko rad imam hite ti vzeti…

 

Spontano je, takrat, ko znaš

izbrati slednji svoj korak,

da z njim vsaj sebi obveljaš,

brez nekih grehov, in napak…

 

Spontano je, ker vest tišči,

če je dovzetna tvoja duša,

pa raje sebi zagreni,

kot da to drugemu poskuša…