Takrat mi bo vseeno…

Ne, ne potrebujem tvojih solza,

takrat, ko me več ne bo!

Sedaj sem tu, spod osamelega neba,

in v prazno zre oko.

Ne potrebujem litanij, in cvetja,

ko ležem v svoj spokoj!

Če nisi za časa mojega živetja,

kaj naj takrat s teboj?!

Ne, ne potrebujem nekega slovesa,

ki le laži izreka!

Zdaj samega me v nič raztresa,

in v samem mi odteka.

Takrat mi bo vseeno!

 

Če zdaj sem nič ti, in nič več,

če ni ti do bližine,

mi v miru pusti iti preč,

takrat, ko čas mi mine!

Takrat mi bo vseeno.

Sedaj je – nedobljeno!