Harmonija ali krutost in tiranstvo?!

Priznam, da ne znam združiti, v neko smiselno celoto, prepričanja tistih, ki »vedo«, da v Naravi vlada harmonija, obenem pa govorijo o neki krutosti Narave, in celo o nekem tiranstvu, s katerim se, po njih prepričanjih, izkazujejo razni plenilci. Resnično ni prijetno gledati, kako neka zver ujame mladiča, in ga mrcvari, kako nek orel, denimo, z višine nekega mladiča spusti, da trešči ob tla, preden ga pobere in odnese v gnezdo, vendar…

 

Dopuščam si razlago, da o ničemer pojma nimajo, pa, potemtakem, niti Narave same, njenega delovanja ne poznajo, in niti besedam, katere uporabljajo, pomena ne vedo. To je namreč edina možna razlaga (poleg tistega, da se samih sebe, v različnostih svojih izkazovanj, ne zavedajo), s pomočjo katere lahko, vsaj teoretično, združim nezdružljivo, in iz te zmesi neko nesmiselno, nevzdržno celoto sestavim!

 

Kaj je harmonija? Preprosto – sozvočje, usklajenost različnih tonov, zvokov, da se poslušanje celote kot take v svoji prijetnosti izkaže. Ne, v Naravi ni harmonije, pa čeprav se zdi, da obstaja, ko metulja prek cveta zreš, kajti v naslednjem trenutku zmore neka ptica taistega metulja požreti. In mislim da pri tem ne bilo možno najti neke usklajenosti, vsaj takšne ne, ki bi godila tudi metulju…

 

Kaj je krutost? To je, bržčas, ravnanje, v katerem se izkažeš z namernim, običajno dlje trajajočim, izvajanjem nasilja, potemtakem neke (prekomerne) uporabe sile, s katero povzročaš trpljenje, vendar – ko mačka ujame miš, in jo preda nespretnim svojim mladičem, da ji, bolj v igri, kot pa v neki lakoti, vse bolj rane povzročajo, to počne zaradi tega, ker tudi mačji mladiči hodijo v šolo, in ker se drugače, kot v praksi, ne morejo naučiti lova, še kako potrebnega za njihov obstanek!

In kadar odrasla žival tako počne, da se igra, ob tem strah in bolečino povzroča, preden pokonča, takrat – bentiš, tudi maček ni vedno objektivno lačen, a tudi on zmore, kot dvonoštvo, na zalogo »nabavljati«, da pride kasneje prav. Obenem pa nima ne računalnika, ne telefona, ne avtomobila… pa si mora igračke, in zabavo, iskati tam, kjer najde.

 

Kaj je tiranstvo? Bržčas gre za nadvlado, in to vsiljeno, kakopak, nekoga nad drugimi, za neka ravnanja, ki tem drugim ne prijajo, a se morajo po njih izkazovati. Predvsem pa gre za obstajanje volje, svobodne, ki je samo enemu, ali neki peščici, dana, medtem ko jo morajo preostali upoštevati, jo ubogati. In zlasti tiranstva ne vidim, v Naravi, kajti v njej gre, bolj kot ne, za neke, domala enakovredne, odnose med plenilcem in plenom, in imata oba, na izhodišču, približno enake možnosti uspeha. Obenem pa – ko ne bi obstajali plenilci, ko ne bi izvajali krčenja številčnega obsega travojedih, mejduš, do kakšne katastrofe bi takrat prišlo, do kakšnih, krepko bolj, grozljivih stanj, kajti – že tako in tako se znotraj vseh živalskih vrst nenehno bijejo med seboj, za prevlado, za območje, za hrano/vodo, za parjenje… kako bi bilo šele takrat, ko bi se nenadzorovano razmnožili, popasli malodane vso pašo, potem pa na preostalih, žretju prijaznih mestih, ugotavljali kdo bo smel do sitosti dospeti, in kdo ne?! V končni fazi pa bi itak vse odneslo, ko bi hrane zmanjkalo…

 

Ne, Narava ni ne harmonična… ne kruta… ne tiranska… je zgolj Narava, logično utemeljena, logično delujoča, predvsem pa prizadevajoča se za ohranjanje ravnovesja, za ohranjanje pravilnih razmerij med količino hrane, na eni strani, in jedci, na drugi… pa celo plenilci zmorejo, za razliko od dvonoštva, upoštevati neka objektivna stanja, in, denimo… se volčje krdelo ne bo povečevalo, v času »suhih« let, in mravljinčar nikoli ne bo do konca izpraznil nekega mravljišča, termitnjaka, kot da bi vedel, da bi, ko bi, samemu sebi zanko krog vratu zadrgnil, ker bi »proizvodnjo« lastne hrane ukinil…

 

Edina nagonskost, kateri ni mar za ravnovesje Narave, je prav – dvonoštvo! Ki zmore pogoltno, na primer, krčiti gozdove, in s tem (tudi) sebi zrak odvzemati… pa pobijati neke volkove, medvede, češ da škodo med čredami, tropi delajo, in s tem poskrbeti, četudi »le« posredno, za prekomeren porast neke zajčje populacije, ali srnjadi, ki, aleluja, potem, v iskanju hrane, med poljščinami škodo dela… ali pa v drugo smer, kadar takšne modne trende čas prinese, pa se zavzemajo, razni živali-ljubitelji, za preprečevanje odstrela, ne vedoč niti tega, da bo medved, ko se preveč razmnoži, tudi v naselje prišel iskat hrano…

Iz skrajnosti v skrajnost, takrat, ko ugotovijo, da so zasrali, takrat se spomnijo na odstranjevanje (lastnih) iztrebkov, pa najprej uničijo zrak, vodo, prst (in tudi gospodarstvo, seveda), nato pa hitijo čistiti, in oživljati (tudi s kupuj-slovensko)…

 

Kjerkoli je bebavost posegla v Naravo, v njen red, povsod so bile posledice več kot samo slabe! A se, kljub temu, ni ničesar naučila, nasprotno, z intenzivnostjo proizvajanja/pridelovanja govori samo o tem, da ji ni pomoči!

 

Želiš govoriti o krutosti, o tiranstvu? Stopi v neko povprečno podjetje, lahko tudi v povprečno »družino«, pa se uči, odprtih oči in ušes! Do harmonije pa ne boš dospel/a, iz preprostega razloga, ker zanjo nisi ustvarjen/a. V kolikor si »človeštvo«, kakopak.