»Ne moreš vedeti…«

Marsikdaj sem slišal tisti »ne moreš vedeti kako mislim (čutim, čustvujem)«, in takšna izjava me, v primerjavi, rada popelje do relacije opica-človek…

 

VSAKA opica je, po-svoje, kakopak, »strokovnjakinja« za opičje zadeve! Vsaka opica namreč ve, kako se, do nje, izkazujejo neke druge opice, pa ve, ali so se izkazovale, denimo, zaščitniško, ali napadalno, tolerantno, ali z nestrpnostjo… ve, kaj je od neke opice že doživela… ve, kako se je, ta, neka opica, odzvala na določene okoliščine, na dražljaje iz okolja… potemtakem marsikaj VE, le – o vzrokih vsega tega, o čemer »ve«, NE ve ničesar, pa, potemtakem, tudi NE more zares vedeti, ničesar, pač pa zmore, v najboljšem primeru, zgolj, in samo – predvidevati!

 

Osebno NE potrebujem vedeti o tem KAJ in KOLIKO nekdo razmišlja (čuti), ne, zadošča mi, da vem o tem, na kakšnem temelju ta nekdo obstaja, ali obstaja v podobah nagonske, ali pa razumske zasnovanosti, pa lahko ugotavljam, in to povsem brez napake, o KAKOVOSTI, o pogojenosti, o vzrokih nekega razmišljanja (čustvovanja), in…

 

Tisti, srbski, s kim si, taki si, še kako velja, pa – če se družiš s smradom, potem tudi sam ne moreš dišati, in obratno, če se sam kot smrad izkazuješ, potem izključno znotraj smradu, znotraj sebi enakih, iščeš! Drugače ne gre, bi bilo skregano z logiko!

Potemtakem mi zadošča, da o TEBI vem, pa zmorem ugotavljati tudi o (ne)vrednosti tvojega mišljenja, čustvovanja, še zlasti radi tega, ker nagonskost DEJANSKO TEMELJI na sebičnosti, sebičnost pa NE zmore zares imeti nekoga drugega rada! Vsaj kolikor je meni znan(o) pojem (stanje) imeti-rad…

 

Potemtakem je vedeti o nečem, čemerkoli, v prvi vrsti odvisno od – razvrščenosti na »razvojni lestvici«, od tega, ali si zgolj nagonsko bitje (in zgolj s pametjo), ali pa si umsko bitje, zmožno ugotavljanja dejstev! Obe podobi pa vesta, prvo, pak, »po svoje«…

 

Ne, resnično NE morem vedeti o tem kaj misliš, in koliko razmišljaš… o tem kaj čutiš, in koliko čutiš… zmorem, pa še kako, vedeti o tem, če so tvoje misli/čustvovanja vsaj malo vredne/a, ali pa jih niti upoštevati ne kaže, kot neko brezvredno, sebično naravnano izkazovanje! Ki niti tega ne ve, o čem razmišlja (kako bi vedel o tem, če pa predmeta razmišljanja NE poznaš, ga NE razumeš?!), niti tega, da ima rado sebe, svoja ugodja, pri čemer… kadar uživam, ker mi nek »zlati prinašalec« žogico prinaša, mi je malodane popolnoma vseeno glede tega, kateri pes bo to počel, pomembno je, da MENI počne!

 

Ni, 98 odstotkov jih je, nagonskih, in med njimi ne kaže čudežev iskati!