Simpatična napaka…

Nocoj niti trenutka nisem spal. Naredil sem namreč napako, kateri sicer ničesar ne očitam, nasprotno, zadovoljen sem radi odločitve, a…

 

Nekje proti večeru sem zastavil s prevajanjem. Kar nekaj časa je že tega, kar sem prijatelju prevedel (prepesnil) njegovo zbirko pesmi za otroke, in me je, nekaj dni nazaj, prosil, če prevedem tudi bibliografijo, recenzijo in neka pisma, moja, ki sem mu jih pošiljal med prevajanjem zbirke. Seveda bom, kako ne bi, sem odgovoril in- nocoj zastavil…

 

Sprva z najenostavnejšim, z najkrajšim (čeprav niti slučajno ni »običajno« kratko), z bibliografijo, nato tudi z recenzijo. Hm, izjemno obsežno je besedilo, recenzentka se je potrudila, z različnih vidikov ocenjevala avtorja in njegovo delo, obenem pa izkazala to, da dejansko ve o čem piše, in da še kako pozna sodobno stanje na področju pisanja, pa ve tudi o nekih pesnikih, in mrgolečih »pesnikih«…

 

Priznam, na polovici prevajanja recenzije sem čutil utrujenost, in me je zamikalo, da bi prenehal, ter danes nadaljeval, popoldne, vendar – ko nekaj zastavim, pa ko (s)teče, takrat nerad prekinjam! In sem nadaljeval, besedilo je dovolj zanimivo, da ob tem nisem čutil nekega nelagodja, pa je trajalo vse skupaj, to prevajanje, zanesljivo neke tri ure, dovolj dolgo, da sem se povsem – zdramil…

 

In ko sem se nekaj časa, po  tem, ko sem nekaj čez eno legel, zgolj premetaval, mi je bilo tega dovolj, pa sem sklenil – ma, grem prevesti še tista pisma! In sem jih. Maloprej sem končal z njimi.

 

Seveda, takšno moje početje ni najbolj pametno, zlasti glede na to, da sem v minulih štirih nočeh nabral približno štirinajst ur spanja, kar mi zagotavlja stanje stoječega, a praznega žaklja – ne »lezem« skupaj, ko pa bom zadrnjohal, bodo lahko topovi prepevali…

 

Ne, ni bilo najbolj pametno, čeprav je, meni vsaj (in, prepričan sem, tudi prijatelju) zadovoljno, kajti – on ima sedaj vse gradivo, za izdajo dvojezične knjige, jaz pa sem dano besedo izpolnil, in izhajajoče svoje obveznosti! Pa lahko zdaj samo čakam, da dočakam, izid knjige. Ki bo – enkrat, pač.