V vrtec
hodi, moje milo,
sonkasta
dobrota!
Včeraj
prvič je krenilo
na tovrstna
pota…
Nič
strahu, pogum jo nosi,
takšen za
junake,
pa
veselo smeh svoj trosi
med
nabrane srake…
Pardon,
pardon, niso srake!
Kakor
voda čez bregove,
zna beseda
v napake:
sovice
so, sove.
Komaj
perje je pognalo,
a oči
so že zvedave,
pa že
domišljije malo
jih
ponese v daljave…
Naj le
traja, naj le žene,
čim dlje,
čim močneje!
Ko v
šolo enkrat krene,
že obveznosti
se šteje…
Ni komentarjev:
Objavite komentar