Do kdaj?!

Do kdaj, v trenutek, vsak, boli,

vprašanje, ko zareže,

kot da doslej dovolj že ni,

dovolj že ne pekli,

so poleg mnogih, starih ran,

potrebne nove, sveže,

da neka sila izživi

si željo do krvi…

 

Do kdaj tako, ni nič lepo,

ni dano ji topliti,

temni oko, temni nebo,

in želje neke mro,

mar res ne more priti dan,

ki zmore veseliti,

da zgolj v hlad, in v temo

koraki vsi gredo…

 

Do kdaj bo čas, da le kazi,

srca da ne sprašuje,

da se brezčutno vse mu zdi,

ubiti vse preti,

mar ves nekoč je bil zaman,

ker dušno mu je tuje,

do kdaj tako, da le boli,

ker tebe meni ni…