Nikdar
rovaril, namenoma kvaril,
nikdar da
bi delal nekomu slabo,
če
koga, potem sem le sebe mrcvaril,
še
prosil za tisto, kar naj bi bilo…
Nikdar
do nikogar še hrbta obračal,
nikdar nič
spletkaril, nikogar izdal,
za
svoje napake sem vedno sam plačal,
ničesar
ukradel, in prav rad dajal…
Debela
mi koža nikdar bila dana,
pomagal,
če le mi je možno bilo,
za mano
ne vodi stezica zasrana,
nikdar…
ma kaj s tem nikdar sploh počel bi lahko?!
Sem
bolj nek predpražnik, da vsakdo vanj briše,
vso svojo
nesnago, prelep svoj značaj,
da
vzame, kar vzame, in v koš me zabriše,
četudi
v njem crknem, izžet ves, pa kaj?!
Ni komentarjev:
Objavite komentar