Blagor domovini!

Ljubim domovino…

če mi v njej je fino!

Goljufam jo, in ji kradem,

in za pridnega se kažem,

in, oralno zgolj navaden,

se nenehno ji zgolj – lažem!

A ljubim domovino!

Če mi v njej je fino.

 

Kar mi da, za tem oprezam,

v rane ji nenehno drezam,

z drugim je ne znam deliti,

le po moje zmore stati,

res, ni moč mi je graditi,

a jo znam uničevati!

Ljubim domovino!

Če mi v njej je fino.

 

Vsak brlog takisto zmore,

a, na srečo, so zavore,

ki Narava jih je dala,

da bi sebe ohranila,

ne kup dreka zgolj postala,

ker bi zver jo pogoltnila!

Blagor, blagor domovini,

vso ničevost jo razblini!