Kaj bi,
za spremembo, rekel,
da bi v
lépo svet oblekel?!
Da si
dam vsaj malo volje,
češ da
jutri bo vse bolje…
To, da
sonce bo svetilo…
če ne
bo se zoblačilo?!
Morda
to, da črni petek
ni ne
konec, ne začetek,
ker vse
dni v času traja
neka obča
razprodaja,
ki le v
laži zmore skriti,
da je
vsakogar kupiti?!
Morda,
kdo bi vedel, sreča
se z
neumnostjo poveča,
ker –
če ji doslej je stati,
nekaj
mora, mora znati,
pa
bodočnost, brez izjeme,
zbrisala
bo vse probleme?!
Iščem,
brskam, nohte žerem,
da vsaj
malo svet operem,
da za
hipec, iz daljave,
bil
človeške bi narave,
da na
njem bi se pravica
ne
kazala kot – prasica!
Vselej
so me neke gliste
silile med
pesimiste,
pa
čeprav mi v srcu poje
kadar
pred očmi svetlo je!
Kaj bi
dal, da bi v sijoče
smele bit
oči mi zroče!
V
mislih, da vid ne uboga,
šel sem
do oftalmologa.
Je
dodobra preiskal:
Vid bi
boljši bit ne znal!
Pa ne
vem več, kaj početi,
da vsaj
malo svet zasveti!
Res,
kaj bi, za spremembo, rekel,
da bi v
lépo svet oblekel?!
Mi prek
glave je tega,
da vse
bolj v temno zna,
da vse
bolj se jutri kaže
s tem,
da danes nek umaže!
Ni komentarjev:
Objavite komentar