Ko mi poveš svoj kdo in kaj…

Kakor mi poveš kdo in kaj si, tako mi poveš tudi to, kako naj ravnam s teboj. Ne gre drugače, to ni samo najboljši način, pač pa edini možen, pa…

 

Če si sonce…v dlani te bom nosil, te čuval, grel, negoval, hranil, spodbujal, podpiral, da bi ja sijaj vse močnejši postajal, in mu nikoli niti na misel ne bi neko bledenje prišlo! Če pa si smet…

 

Če pa si smet, potem… čemu bi se sploh sklanjal, da bi te pobral, s ceste?! Ko pa ti je cesta domača, ljuba, ko si ti del nje, ona pa je v tebi, ko le na cesti do konca zaživiš, in ko ne zdržiš brez tega, da dospeš med sebi enake, smeti?!

 

Čemu bi se trudil, vedoč, da ceste nikoli iz tebe ne spravim, tebe pa z nje ne?! Vedoč, da izkoristiš sleherno priložnost, da se nanjo podaš, in med sebi drago smetje?! Čemu, za vraga, bi se trudil, ko pa vem, da bi bilo vse moje početje povsem jalovo, in bi samo z mojim trpljenjem rezultiralo?! Čemu?!!!

 

Ljubezen?! Hahahahahahahahaha… oprosti, tako sem se, pač, odzval. Lahko bi se tudi drugače, seveda, tako, kakor se običajno, takrat, kadar iz občosti o »ljubezni« poslušam, in se mi želodec takoj začne obračati. Ljubezen?!

 

Veš, ljubezen je čudna zadeva. Najprej je čudna zato, ker ne išče sebi, pač pa drugemu. Ni ljubezni v tem, da imaš nekega postreščka, služabnika, ne vem, hlapca, ki se trudi ugodje ti vzbujati, ne, ni, ljubezen sploh ne stremi k lastnemu ugodju, daleč od tega. In ne glede na to, o kakšnem ugodju je govora, ali je to zgolj neko žretje, posedovanje, imetje… ali, morda, občutek neke zanesljivosti, varnosti… ali »zgolj« to, da samosti nisi zmožen živeti, pač pa nekoga ob sebi potrebuješ… ne, ljubezen, vsekakor, ni usmerjena k lastnemu ugodju. Tako da je ta obča »ljubezen« bolj nekemu trgovanju podobna, nikakor ljubezni. Celo nasprotujeta si, kajti…

Trgovanje pri sebi, in zase dobrobiti išče, ljubezen pri drugem, in zanj. Trgovanje profitira, kadar je njemu dobro, ljubezen, kadar je drugemu!

 

Da, čudna je ljubezen. Toliko bolj, ker potrebuje v obe smeri, sočasno, in nenehno. In ne more preživeti, takrat, kadar ima ena stran dejansko rada, medtem ko druga… namesto, da bi svetlila, temni, namesto, da bi grela, hladi, mrazi, ledeni, namesto, da bi dajala, jemlje, požira, golta, razkraja, ubija! Kaj šele takrat, kadar se zahrbtnost, goljufija, varanje, kraja… kot nekaj povsem običajnega izkazuje, poleg siceršnjega laganja, kakopak!

 

Ne, ne, sonce prav rad poslušam, ko mi o ljubezni svoje pripoveduje, dočim smetem… smetem bi pa bilo prepovedano, ko bi po mojem smelo, eno samo črko besede ljubezen izgovoriti! Eno samo!

 

Čudna zadeva je ljubezen, res čudna, celo tako čudna, da je niti spoznati niso zmožni, še manj izkazovati, na cesti pa, med smetmi… ne, ne, tako nizko pa nikoli ne pade, da bi ji med smetmi bilo prijetno!