Po
svetu moraš iti slep,
predvsem
slep za očmi,
pa
zlahka se izkaže lep,
in
glad, vsaj malo, poteši…
Domača
mora biti laž,
obraz brez
hrbtenice,
da se
razkrila bo vsa draž
obstajanja
stenice…
Le
lahka naj te vodi pot,
za težjo
sebe rabiš,
na njej
številno je dobrot,
če sebi
se ne gabiš…
In žri,
da v drek boš spremenil,
ti druge
ni početi,
ne
skrbi, ko boš preminil,
morda,
bo nehalo smrdeti…
Po
svetu moraš iti slep,
ničvredna
neka spaka,
pa tebi
bo enako lep,
čeprav
huda napaka!
Ni komentarjev:
Objavite komentar