Lastovice in črvi…

Lastovice so – lastovice! Letijo prek neba, in sveta, v višave stezajo svoja krila, da jih osvajajo, da jih vetrič ponese, da jih sonce miluje…

In lastovica, slednja, zgolj k lastovicam sodi, nikamor drugam, in zlasti ne med črve.

 

Tudi črv je – črv! Nič več. Nikamor ne leti, le plaziti se zna, in z neba mu kvečjemu kakšna kazen utegne dospeti. Niti daleč ne vidi, morda do vrha nosu, a išče, nenehno išče, kje bo nekaj za požreti našel, pa da se zarije, v svojem pogoltnem veselju, da se do jedra dokoplje, in požira, požira, za seboj dokaze svojega obstajanja pušča, neke izmečke, medtem ko krog njega, tudi tisto, kar se je kot zdravo utegnilo kazati, poprej, le gnije…

In črv ne sodi nikamor drugam, kot med črve!

 

Lastovice in črvi se ne prepletajo, med seboj, daleč od tega. Lastovici bi bilo pod častjo, ko bi se s črvi plazila naokoli, nekako ji čist zrak bolj prija, dočim bi črviček še hotel poleteti, v nebo dospeti, a kaj, ko je črv samo črv, in mu drugega, kot njegova črvina, ni.

Ne, ne prepletajo se, četudi znajo najti nek skupni imenovalec… takrat, denimo, ko lastovica črva pograbi, da ga požre, in takrat, ko se črvi onemogle lastovice lotijo, da nič za njo ne ostane…

 

Lastovice imam rad. Baje vedo, kje je njih dom, in je vsako leto, v tem domu, nov zarod, novo življenje. Rad jih gledam leteti, rad jih v njih oglašanju poslušam, črvi pa…

Ne, s črvi pa si ne želim česarkoli imeti. Vrag vedi, kje vse rijejo, verjetno tudi po dreku, ne samo v gnilobi. Oboje ima takšne vonjave, da mi niso všeč. Tako da…

Črve puščam povsem pri miru, celo izogibam se jim, kolikor se le da, in se izogibam tudi tistemu, kar jim je v pojedino dano. Ne more biti dobro, če črvom tekne. In sem sklenil…

 

Tako, kot jaz črve pustim pri miru, jih niti videti ne želim, tako bodo oni pustili mene. Z ničemer svojim v moj svet ne bodo dospeli, in tudi do mene ne. Jih bom zafrknil, se bom raje plamenom prepustil. Da nekaj toplote začutim, na stara leta, takšne, katere mi ni potrebno samemu sebi porajati. Črvi pa...

 

Naj ostanejo, kjer so, med ostalimi črvi, in z njimi vse, kar je zgolj črvov vrednega.