Ritka
plitka za polit'ka,
štumfi beli,
temna glava,
nič več
upa, nič užitka,
le
minula neka slava…
Da
odnaša, da spodnaša,
ni mu
vrednosti graditi,
le h
koritu ga zanaša,
se
nikoli ne nasiti…
So
vizije mu dvomljive,
ni mu
videti koraka,
vselej
so usode krive,
da
zgodi se mu napaka…
Trde
glave očetnjave,
trša, bolj
želi cveteti,
z eno
roko prek zastave,
z drugo
pohiti vzeti…
Že
mandat, če je sposoben,
pa je
vnukom zapuščina,
njemu
pa pomnik nagroben
in pa
pokojnina fina…
K sreči
se jih ne umanjka,
se množijo
kot podgane,
polni
žep se brez prestanka,
le
države manj ostane…
Cvet od
cveta, vse cvetoče,
bolj k
plevelu nekem spada,
ta pa
do neba vse hoče,
a gredice ne obvlada…
Ni komentarjev:
Objavite komentar