Je v džungli res prava džungla?!

Ko greš v džunglo, veš, kam se podajaš, ko greš v življenje, misliš, da veš.

V džungli pričakuješ marsikaj lepega, a tudi veliko neprijetnega, celo na nevarnosti računaš. V življenju pričakuješ zvečine lepo, a se ti rado izkaže, da je bolj džunglasto od same džungle.

 

Ko srečaš nekega jaguarja, panterja, v džungli, ali pitona, dovolj velikega, da zmore prepričljivo delovati, se zavedaš tega, da se ti nič dobrega ne obeta. Do tebe zanesljivo ne pridejo zaradi tega, da bi te pozdravili. Ko srečaš zver v življenju, ti roko ponudi, celo nasmeh izkaže, morda te tudi po ramenu potreplja, in potrebuješ čas, za to, da ugotoviš, da je med trepljanjem držala strupeno puščico v roki.

 

V džungli te sita zver ne bo napadla, če je z ničemer ne boš ogrožal. V življenju te bo tudi presita, ker jo ogroža tisto, kar ti imaš, ona pa si želi imeti. Kaj šele takrat, kadar boš to presito zver povprašal o tem, kako je do svoje nažrtosti dospela.

 

Da, v džungli, pa čeprav se v povsem neznano podajaš, veš na čem si, in veš, da moraš vsak korak zelo previdno hoditi. V življenju veš, da ti je dopustna povsem nemotena, brezbrižna hoja, in šele med njo spoznaš, da ob poti nešteto zveri preži nate.