Teče noč…

Teče noč, odšteva čas,

jaz ne tečem, le drobim,

sapo hitro izgubim,

že prestar, presivih las…

 

Ne dohajam, polžje grem,

marsikaj kar odfrči,

komaj vidim, že ga ni,

pa v zrak pretežno zrem…

 

Itak ni mi več iskat,

je poprejšnje prek glavé,

da spomin moriti sme,

vendar nimam kam oddat…

 

Bil nikdar prav lahkonog,

nikdar gonil se povprek,

vselej prek nekih preprek,

prek domnevno dolgih prog…

 

Teče noč, naj kar nori.

Spet mi ni pustila spat,

pa mi ni za zlo jemat,

to, da dan se že budi.