Ko pravljice ne smejo živeti…

Zelo mi je žal, za pravljico slednjo,

a pravljično ni kar je pravljic nevredno,

v pravljicah lepo, in dobro prevlada,

v življenju pa… bentiš, če zgolj smrad ne vlada!

 

Zelo mi je žal, za vse dobre vile,

v življenju bi se še prehitro stegnile,

jim v pravljicah dano je večno živeti,

v življenju pa… ni jim smradu pretrpeti!

 

Zelo mi je žal, za palčke, in škrate,

v življenju poznam samo tiste rogate,

jim v pravljicah sije marljivo, predano,

v življenju pa… rastejo malčki v zlagano!

 

Ni pravljice, ni, da živeti bi smela,

v smetju je smetje, zgolj smetje, docela,

črviček v pravljici sme še zapeti,

v življenju pa… smrad, in v smradu zgolj žreti!

 

Zelo mi je žal, sem pravljico sanjal,

in svetu jo širnem krog sebe oznanjal,

do zvezd poletel sem, na konec neba,

v življenju pa… pravljica rada v blatu konča!