Vsak na svoj konec!

Naj bo rilcu po njegovo,

vendar – zgolj v svinjaku,

naj ne nosi svoje govno

v moj, človeški, svet,

naj zastavi se na novo,

da bo moč koraku,

v nasprotnem, neminovno,

vse bo vrag šel vzet!

 

Naj bo rilcu tam, kjer zmore,

z rilcem rilec bit,

kjer v blatu blato dela,

da vse smrdi,

človek naj si opomore,

da bo šel gradit,

da bodočnost bo zapela,

lépo zaživi!

 

Vsak na nek svoj konec sodi,

v hiši naj bo čisto,

zračno, lépo, in pošteno,

da bo moč živet,

to, kar zdaj, in kakor vodi,

ne, to res ni tisto,

kar popelje, da vzneseno

se podaš letet!