Bila si mi…

Bila si mi ves svet,

in upam, da boš spet,

že res, ne kot nekoč,

spoznanje jemlje moč…

 

Bila si mi nebo,

bila si vse lepo,

če znova boš prišla,

boš spet vsaj del tega…

 

Bila si moja moč,

sem zmogel tebe zroč,

morda, če spet boš tu,

prav vse ni šlo po zlu…

 

Bila si up močan,

bila si sončen dan,

morda, mi vedet ni,

boš iskra vsaj v temi…

 

Bila si mi vse,

to vse pa zdaj le žge,

vsaj nekaj te ostaja,

da me, s seboj, navdaja…

 

Edini sem te čutil,

se ti, zatem, priskutil,

edini ti dajal,

kar zmogel sem in znal…

 

Z menoj si v smeh dospela,

z menoj si poletela,

edina me steptala,

edina v koš me dala…

 

Če k meni te prinese,

nekoč več ves ne znese,

a ga je še ostalo,

da bi lepo se dalo…

 

Ne bom ti več zaupal,

ne bom brezmejno upal,

zdaj še predobro vem,

kdaj ti verjeti smem…

 

Bila pa si… do vraga,

kaj zdaj vse to pomaga,

prav vse bi zate dal,

zdaj vse bom varoval…