Biti sam

Biti sam niti ni tako hudo!

Nikogar ni, ki bi se mi lagal,

nikogar, ki za hrbtom bi prikrival,

nikogar, ki bi žalostiti znal,

nikogar, ki bi nož v srce zarival!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

Že res, objema nimam komu dati,

a ni ga, ki bi znal ga poteptati,

nihče zaupanja ne maže,

nihče brezčutno se ne kaže!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

V bistvu sam vse svoje sem življenje.

Edino z Mišo sem drugače znal.

Zato pa zdaj imam trpljenje,

a tudi tega bom prestal!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

Sebičnosti ni, da pekli,

ni sprijenosti, da smrdi,

in v duši, v srcu ni ledu,

še najmanjše sledi ni zlu!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

V neredu vidim nek svoj red,

ne mečem v nek zaman besed,

če nimam, zlahka potrpim,

hinavščine se ne bojim!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

Že res, drugačne sem nravi,

in rad delim toplino,

če vrednega za njo mi ni,

bom pa objel blazino!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

Že raje sam, kot da imam

nekoga, ki bežal bi stran,

ki sem, nekoč, ga reševal,

da me popljuval je, steptal!

 

Biti sam niti ni tako hudo!

Ni nemoralnih vseh pokvek,

ne sili bebavost povprek,

pa kaj, če včasih samost žge,

a vsaj iskrena je!