Jaz NE ponižujem

Neumnosti nič ni razumljivo, pa o vsem napačno sodi. Denimo…

 

Nihče nikogar ne more poniževati, in ponižati, to lahko uspe le vsakemu zase, ker…

Če se bom o nekom lagal, da bi ga ponižal, potem se bo, slej ko prej, izkazalo, da ta, o katerem govorim, ni takšen, kakršnega opisujem. Pomeni, da sem se lagal. Pomeni, da s tem, ko se lažem, sebe kot lažnivca izpričujem, da o samem sebi NElepo govorim, pomeni, posledično, da samega sebe, s svojim laganjem, ponižujem. Če se imam še kam ponižati, seveda, upoštevaje to, ali je laganje moje običajno izkazovanje, ali ni.

Če pa bom govoril resnico, o tem nekom, in je ta dejansko takšen, kakršnega opisujem, potem ga s svojim pričevanjem NE ponižujem, pač pa le resnico o njem govorim. Ponižal pa se je že sam, s tem, kakršen je, kakršen se izkazuje.

 

Nevredno, z različnih zornih kotov, in zlasti z etičnega, je nevredno samo po sebi. S tem, ko se do tega nevrednega izkazujem, na način, da ga bodisi sprejemam, kot nekaj samoumevnega, ali pa ga zavračam, kot nedopustnost, s tem pa tudi, če ne celo predvsem, o sebi govorim. Če mi je nevredno blizu, domače, samoumevno, tudi sam neke vrednosti ne morem imeti, če mi je obsodbe, zavračanja vredno, potem se izkazujem kot drugačen od nevrednega, kot vreden.

 

Kadar o nečem presojaš, je imeti svoje mnenje krepko premalo, da bi bilo to mnenje upoštevanja vredno. Če ne poznaš okoliščin, znotraj katerih se določena vsebina, o kateri presojaš, nahaja, in izkazuje, potem tudi ne moreš vedeti o tej vsebini, lahko o njej zgolj domnevaš. In tudi, če ne poznaš vzrokov, zaradi katerih se nekaj izkazuje tako, kot se, tudi takrat ne moreš vedeti, zgolj domnevaš, ugibaš. In tudi s tem, ko zgolj domnevaš, ugibaš, pri nekih svojih sodbah, tudi s tem samega sebe izkazuješ. Kot neodgovornega, upoštevanja nevrednega, da, tudi kot – neumnega!

 

Žalostno, vendar – se zavedaš, koliko je tovrstnega presojanja, med občimi?! Ne izkazuje se, planet, zaman z mentalno nezmožnostjo, kot krepko, kot absolutno prevladujočo »odliko«!

 

Ne, jaz te NE morem ponižati, za to bi potreboval tvoje sodelovanje! In tudi nimam ne želje, ne potrebe po tem, da bi kogarkoli poniževal. Se sami dovolj. Meni zadošča, da imam možnost – zavzeti distanco do vsega nevrednega, sedaj, ko sem se mu, generalno gledano, nehal upirati, mu nasprotovati, in le še posamične bitke bijem.

 

NE, jaz te NE morem ponižati! Čemu bi se trudil, ko pa ti gre odlično od rok?!