Ena mojih hib

Rad imam resnico, z njo je mirno spati,

z njo nikdar se ne spotakneš, v nek svoj, lasten drek,

tudi zmorem hitro, včasih žal, prebrati,

ko nekdo se z neresnico kaže mi vsevprek…

 

Meni laž ne šteje, plehka je, prozorna,

nimam česa skrivati, da s tem bi se izdal,

je za laž značilna, vedno, bera borna,

kdo ti bo verjel, ko pa si redno se lagal?!

 

Zlahka bom izrekel ti v oči kar menim,

tudi, če drugače bi si slišati želel,

vse kar je zahrbtno, tega nič ne cenim,

kaj bi cenil nekaj, s čemer bi še sam smrdel?!

 

Rad imam resnico, to je moja hiba,

sem zaradi nje velikokrat že bil tepen,

a vendar, kljub temu, manj zapeče šiba,

kot pogled, ki do oči ne seže, nepošten!