Ni dano biti mi s teboj…

Ni mi do gradu, zlatnine, ni mi do blaga,

pleh je pleh, samo da služi, da peljati zna,

ni do luksuza, za vraga, kaj počel bi v njem,

meni pot do sreče zna voditi tvoj objem…

 

Ni mi do denarja, le kaj grizel bi se zanj,

ni do požrtije, je želodcu bolje manj,

mi nikdar nek kraj prestižen ni znal biti ljub,

sežem do neba, ko daš mi topel svoj poljub…

 

Ni do diska mi, lokalov, rad imam svoj mir,

ni da bi karkoli gnalo me v pohlepa dir,

ni da bi se hvalil, kje vse bil sem, kaj počel,

hrepenim pa, da pogled tvoj znova bi me grel…

 

Zmorem sanje sam kovati, zmorem poletet,

zmorem na dosegu rok iskati nek svoj svet,

a vse to mi ne pomaga vse noči, nocoj,

da bi zvezde štel, ni dano biti mi s teboj…