Je
Bajron spisal odo psu,
mu, z
njo, pomnik zgradil.
Presit dvonogega smradu,
vsaj kanček
je izlil…
Je psa
pod svoje zvezde dal,
ker je
iskren, in vdan…
Pri
njem je videl, kar iskal
je pri »ljudeh«
zaman…
Pes zna
celo do konca it,
ko gospodar
umre…
»Ljudje«
gredo pokop zalit,
ko grob
še topel je…
Pes
žalost tvojo podeli,
so tožne
mu oči…
Sedmina
pa razveseli
vse žalostne
»ljudi«…
Pes te
nikdar ne bo prodal,
če čutiš,
družno, z njim…
»Ljudi«
drugačne sem spoznal,
pa z
Bajronom držim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar