Upam, da še veš…

Ne vem, še upam, da to veš,

da sem, od nekdaj, tvoj,

da vedno, kamorkoli greš,

v duši sem s teboj!

 

Ne vem, še upam, da zaznaš

me v sebi, tu in tam,

in da iz sebe me ne daš,

ker ne želim drugam!

 

Ne vem, še upam, še želim,

da v srcu tvojem bijem,

četudi kdaj ga žalostim,

neskončno rad v njem sijem!

 

Ne vem, če slutiš vsaj še to,

da sem s teboj prežet,

da moje sonce si, nebo,

celoten nek moj svet…

 

Ne vem, in ta ne vem boli,

postal je čas bolj bled,

sva brala vse si, iz oči,

vse znano, brez besed…