Čemu, le čemu?!

Če v ovčji sta koži in svinja, in zver,

ničesar mi z njo ni imeti,

že itak mi z ovco ni biti želeti,

četudi zgolj ovčjih je nekih namer.

Čemu bi krulila, čemu bi tulila,

čemu bi v hrbèt mi zobe zasadila,

čemu bi življenje povprek mi svinjala,

in hiša postala bi zgolj njena štala?!

Ne, ni mi potrebe po takšnih prikaznih,

naj iščejo v sebi enako prijaznih,

naj iščejo tam, kjer prav nič ne velja,

kot paša, in žretje, in – smrad do neba!