Do
zvezde zmorem priti sam!
Vsi
drugi so izdali,
nevredne
se skazali,
ničesar
nanje več ne dam!
Še
pljunek je zastal,
bi v
blatu ne končal.
Če
pridem, pridem, sicer ne.
Že pot
dovolj je vredna,
pa duša
prazna, bedna,
v korak
z menoj prek nje ne sme!
Da v
drek ne gre iskati,
ko
pride me pobrati!
Če sem
doslej, v naprej bo šlo!
Nikdar
bilo mi do laži,
do
blata, gnoja, do zveri,
naj v
čistem mine mi nebo!
Le
enkrat zmorem čas trošiti,
pa na
kako mi je paziti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar