Lažno cvetje…

Več imajo, več so vredni,

pa čeprav do dna zgolj bedni,

če odmisliš jim imetje,

kaj ostane – lažno cvetje!

Takšno, ki le prah nabira,

takšno, ki ga prah požira,

le kot kič, morda, v rabo,

sicer pa – samo v pozabo!

Z njimi Lépo v smrad konča,

Dobro preživet ne zna,

je edino, kar jim sveti:

več, in več, še več imeti!

Vsaka iskra, up ki kliče,

ni od njih, jim ne pritiče,

šlepajo se, vek do veka,

parazitsko, na človeka!

Sami do noči bi znali,

da bi s temo vse obdali!